Kaj prinaša novi ISO 9001:2015

Ste kdaj slišali, da so ISO standardi neživljenjski? Ni jih malo, ki so ga opustili, ker jih je oviral pri vodenju. Kljub temu imajo dobra podjetja postavljene standarde za sistemsko obvladovanje kakovosti. Čeprav so nekateri presojevalci v času presoj delali kakšne napake, je odigral zelo pozitivno vlogo. Naredil je red. Tega se bojimo, ker nas sili, da smo disciplinirani.

Čas gre naprej in dobili smo nov standard, ki je lahko bolj prilagojen strateškim usmeritvam – temam družbe. Pravijo, da bo bolj življenjski.

Spremembe, ki jih prinaša ISO 9001:2015, so nastale kot odraz razvoja družbe in so občutno večje, kot so bile prejšnje.

ISO 9001:2015 sledi enotni srukturi standardov HLS (High Level Structure). Le ta bo omogočila lažje primerjave med različnimi standardi ISO skupine in tudi lažje združevanje različnih sistemov v celovit sistem poslovanja.

PDCA

Procesni pristop in stalno izboljševanje (PDCA) sta obstoječi osnovi, ki se jima pridružuje še tretja in to je obvladovanje tveganj (določitev, vrednotenje in upravljanje tveganj). Tu ne gre le za izogibanje oziroma zmanjšanje negativnih posledic, temveč tudi za povečanja izrabe priložnosti, ki se ponujajo organizaciji (npr. kako se pripraviti na možnost 40% povečanja naročil).

Večji poudarek je na močnem in vidnem voditeljstvu pri zavzemanju za kakovost.

Sicer res ni več zahteve po predstavniku vodstva za kakovost, a mora biti politika kakovosti v jasni povezavi s strateškimi cilji organizacije, zahteve sistema kakovosti pa vgrajene v poslovne procese.

Nadalje je zahtevana opredelitev interesnih skupin (pomembnih za delovanje organizacije) in njihovih pričakovanj ter opredelitev drugih ključnih informacij, ki dajejo sliko vpetosti organizacije v okolje v katerem deluje. Dobro poznavanje trendov, konkurence, strank in drugo na področju delovanja organizacije je danes skoraj nujno.

Pred 20 leti je bil papir osnovni nosilec (medij) informacije. Od takrat smo priča velikim spremembam tako na tehnološkem kot sociološkem področju. Poslovnik kakovosti ni več obvezen, vendar je zahteva po dokumentiranju ostala, če ni še večja. Organizacije imajo odprte roke glede načina in medija dokumentiranja, dokler so spoštovani osnovni principi (obvladovana in hranjena informacija). Ni zanemarljivo dejstvo, da bodo te spremembe omogočile tudi večjo agilnost vodenja (hiter odziv na spremembe).

Znanje je vir kot vsi ostali in ga je potrebno kot takega obvladovati. Od organizacije se pričakuje, da bo opredelila potrebno znanje za uspešno izvajanje svojega poslovanja (beri sistema kakovosti). Nadalje mora biti znanje vzdrževano, varovano in dostopno, kjer in komur je to potrebno. Ker so spremembe vse hitrejše, je pričakovano, da bodo organizacije predvidele tudi potrebne spremembe znanja.

Je torej standard sedaj res bolj življenjski? Vse je odvisno od nas in kako ga bomo uporabljali.